Predavateljici bosta na primeru predstavili, kako lahko suhoparno a pomembno temo naredimo relevantno za uporabnike, kako lahko aktivnosti preventive postanejo jedro strategije vsebinskega marketinga in kako lahko pri tem zberemo še kup podatkov o uporabnikih. 

Na Creatimu so v želji, da bi njihovim naročnikom prinašali še višjo dodano vrednost, opravili večji zasuk v smeri prioritizacije oblikovanja uporabniške izkušnje pri njihovih projektih in uporabo le-te za doseganja rasti.

To pomeni, da področje oblikovanja uporabniške izkušnje vežejo na merljive cilje, ki imajo pozitiven učinek na poslovanje njihovih naročnikov.

Tega se praviloma lotijo tako, da začnejo na koncu in si zamislijo učinek, ki bi ga želeli doseči (npr. manj zapuščenih košaric, več uspešno registriranih novih uporabnikov …). Nato v obratnem vrstnem redu analizirajo celoten postopek (reverse-engineering), da ugotovijo, kdo (kakšen profil uporabnika) mora opraviti katera opravila, da dosežejo zastavljeni cilj. Sproti še odstranijo morebitne prepreke na uporabnikovi poti. 

Vse skupaj še najbolj spominja na empirično metodo v družboslovni znanosti, kjer postavljamo hipoteze, ki bi pozitivno vplivale na ključne spremenljivke, te hipoteze nato preizkusimo v praksi, bodisi s kvalitativnimi bodisi s kvantitativnimi metodami in jih nato tudi ovrednotimo. Če je hipoteza dovolj dobra, jo potem uporabimo tudi v praksi, v nasprotnem primeru jo izboljšamo ali pa ovržemo.

V praksi uporabljamo različne metode raziskovanja, prototipiranja, testiranja in podatkovne analitike, da postavljamo hipoteze, ki jih nato ponovno validiramo, testiramo, ter nato realiziramo, da dosežemo željeni učinek.

V predavanju vam bodo s pomočjo konkretnih primerov pokazali kako v Creatimu združujejo področje uporabniške izkušnje in Growth Hackinga za doseganje višje dodane vrednosti projektov.

Za uspešno sodelovanje in učinkovito komunikacijo je potrebno tako znanje naročnika kot agencije pri načrtovanju digitalnega projekta. Ampak katere so kompetence, ki naročnika opolnomočijo v komunikaciji z agencijo? Kakšna je idealna sestava projektne ekipe pri obeh poslovnih subjektih? Kakšna pa je realnost?

Strokovnjaki z dolgoletno prakso bodo osvetlili tako pogled naročnika kot agencije pri izvajanju digitalnega projekta. Govorili bodo o načrtovanju, načinu dela, izzivih, težavah, s katerimi se pri tem srečujejo in načini, kako jih rešujejo. Spoznali bomo strategije in taktike ter gotovo številne zanimive zgodbe. 

Tednik Mladina, ki je bila sicer med slovenski mediji prva na internetu, je po vseh kriterijih, ki veljalo v tem “svetu”, medij z najbolj čudno in nenavadno spletno stranjo. A zakaj je tako? Zakaj Mladinina spletna stran zgleda kot blog študenta filizofije? In zakaj za vraga je spletna različica Mladine tako draga? In zakaj ima na drugi strani tako branost? Kako je mogoče, da je to ena redkih finančno uspešnih spletnih strani? Preprosto zato, ker vse to, kar vidimo, ni naključje, ampak premišljen koncept znotraj omejenih možnosti. Ki je uspešen, deluje in je v ponos ekipi, pravi naš gost, odgovorni urednik Mladine Grega Repovž.

Ljudje smo vse bolj odporni na tradicionalno oglaševanje. Z uporabo zgodb in s tem bolj človeških pristopov lahko potrošnikom lažje predstavimo razloge, zakaj izbrati ravno ta izdelek brez ustvarjanja občutka vsiljivosti. Raziskave dokazujejo, da so lahko sporočila v obliki zanimivih zgodb tudi do 22-krat učinkovitejša v primerjavi s suhoparnim podajanjem informacij.

Namreč, zgodbe imajo moč, da prepričajo, navdušijo in zgradijo zaupanje. A ne vsaka zgodba. Samo tista »prava« zgodba, ki kupca ponese tja, kamor z mislimi želi iti. Zato da nastane zgodba, ki se prebije skozi množico informacij in razburka čustva, ni preprosto. V mozaik ustvarjanja zgodbe je potrebno vključiti vse potrebne sestavine, ob tem pa ne spregledati ključne trende tudi na tem področju.

Nemalo podjetji se nas je do leta 2020 imelo za precej "agilna", še posebej mednarodna. Potem nas je leto 2020 vse streznilo in naučilo, kaj sploh pomeni biti "agile" podjetje. Kaj smo ugotovili, kaj se nam je vse zgodilo, kaj znamo danes in kako naprej? 

Sledilnik je zagledal luč sveta marca 2020, prvi čivk je odletel v tvitosfero 30. 3. 2020. Od takrat dalje vsakodnevno zbiramo, analiziramo in objavljamo podatke o širjenju koronavirusa SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19 v Sloveniji. Javnosti želimo omogočiti čim boljši pregled nad razsežnostjo težave in pravilno oceno tveganja.

Sledilnik je skupnost izjemnih, predanih in raznolikih posameznikov, strokovnjakov iz različnih področij, vse pa vodi želja na čim bolj transparenten, enostaven in splošno razumljiv način sporočati na znanosti temelječa dognanja, dejstva, raziskave, informacije, povezane s pandemijo koronavirusa. Vsakodnevno komuniciranje preko različnih digitalnih kanalov je svojevrsten izziv, ki ga obvladuje ekipa, zadolžena za vsebine in komunikacije.

Imamo kakšno komunikacijsko strategijo, je bilo eno prvih vprašanj Barbare Krajnc, ki se je lani pozno jeseni pridružila ekipi Sledilnika. Odgovor Marka Brumna je bil kratek in jedrnat: nimamo je, smo “on the go”. In zakaj smo kljub vsemu uspešni? Kako poteka naše vsakdanje delo 365/24/7, kaj je pomembno pri vsebini sporočil, katera orodja uporabljamo? Kaj nas vodi pri našem delu (vrednote)? Kakšne so naše izkušnje?

Ker slovenski navijači športnih junakov na olimpijskih igrah niso mogli spremljati v Tokiu, smo na Valu 202 olimpijsko razpoloženje s projektom Tokio doma raznesli po Sloveniji. Med poslušalce smo se odpravili s terenskim studiem in navijaškim središčem. Zelo pomembna in odmevna pa je bila tudi interakcija s poslušalci v digitalnem okolju. Samo objavljeni kratki video posnetki navijačev in dogajanja v »zaodrju« so imeli v času olimpijskih iger na Facebook strani Vala 202 več kot 750.000 ogledov. Največkrat deljen, več kot 1500-krat, in všečkan, več kot 19.000-krat, je bil video slavja navijačev v Zagorju ob Savi po zmagi Primoža Rogliča. Načrtno izjemno angažirani na Twitterju so bili sodelavci s svojih profilov, njihove ažurne informacije, citirane izjave športnikov, komentarje in foto/video objave pa smo poobjavljali s profila Vala 202.

»Bi, ne bi« bosta komentirala Andrija in Tomasz, bivša sodelavca, ki si zdaj vsak na svojem koncu precej pogosto zastavljata to vprašanje. Andrija je soustanovitelj studia Trampolin, kjer skrbi za oblikovanje digitalnih produktov in storitev. Tomasz pa je strokovnjak za uporabniško izkušnjo in partner v podjetju Innovatif, kjer - za razliko od Andrije - skrbi za oblikovanje digitalnih storitev in produktov.

»Bi, ne bi« bosta komentirala Andrija in Tomasz, bivša sodelavca, ki si zdaj vsak na svojem koncu precej pogosto zastavljata to vprašanje. Andrija je soustanovitelj studia Trampolin, kjer skrbi za oblikovanje digitalnih produktov in storitev. Tomasz pa je strokovnjak za uporabniško izkušnjo in partner v podjetju Innovatif, kjer - za razliko od Andrije - skrbi za oblikovanje digitalnih storitev in produktov.

Nika Perovšek je diplomirana komunikologinja z več kot 5-letnimi izkušnjami v marketingu. Kot vodja projektov v Pristopovem vesolju skrbi za usmerjanje in koordinacijo kampanj s področja integriranega tržnega komuniciranja in digitalnega marketinga. Aktivno se ukvarja s strateškim vpogledom v blagovne znamke in digitalnim marketingom, njeno delo pa je v zadnjih letih osredotočeno predvsem na storitveni sektor zavarovalništva in bančništva. Sodelovala je na številnih nagrajenih projektih, tako v Sloveniji kot v tujini. 

Andreja Žižek Urbas sicer z doktoratom iz slovenskega jezika že 6 let dela na področju vsebinskega marketinga in digitalnega nastopa. V Zavarovalnici Triglav s sodelavkami soustvarja v tujini in doma večkrat nagrajeni portal Vse bo v redu, s fokusom na družbeno odgovornost in cestno preventivo pa portal Vozim se.

Sebastian Žetko je izkušen diplomirani oblikovalec z več kot desetletnimi izkušnjami na področju oblikovanja digitalnih produktov. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim Brumnovo nagrado na Bienalu vidnih sporočil in Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Sebastjan ima mednarodne izkušnje pri oblikovanju digitalnih produktov ter vzpostavljanju oblikovalskih procesov v agilno vodenih organizacijah. Omenjeno področje oblikovanja predava tudi na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, na Univerzi v Ljubljani. Sebastian je Creatimov svetovalec za uporabniško izkušnjo.

Kristina je diplomirana ekonomistka (študij: EF Ljubljana in University of Exeter, VB), članica kluba Betta Gamma Sigma Excellence, bila pa je tudi članica Društva za biznis in finance Exeter. Ker se je že na samem začetku dela v Mercatorju izjemno izkazala pri različnih projektih, je z 22 leti postala asistentka predsednika Mercatorjeve uprave in tako dobila vpogled v delo vrhunskega menedžmenta. Poslovni svet jo je od nekdaj privlačil, tudi karierne cilje je imela jasno zastavljene, zato je morala opustiti nekaj konjičkov - bila je športnica, tekmovala je celo na svetovnem prvenstvu v plesu in igrala violončelo v simfoničnem orkestru, da se je z vso energijo podala v marketinške vode in se v ekipi izvršne direktorice marketinga in razvoja preizkusila na različnih marketinških področjih. Z neutrudnim delom in svežo kreativnostjo je pri 24 letih postala direktorica sektorja in vodi pomembne projekte od idejne zasnove dalje (razvoj M soseske, prenova spletne trgovine, nadgradnje digitalnega komuniciranja). Navdušuje jo digitalno okolje in njegov razvoj, vendar stoji trdno na tleh in verjame, da se odlične ideje uresničuje z vztrajnim, sistematičnim in predanim delom. Z ekipo pomembno prispeva k projektom nenehnega razvoja Mercatorja kot inovativnega podjetja in sodobnega trgovca.

Žiga Sotlar je plesalec in koreograf, ki se je s plesom začel ukvarjati že pri 10 letih. To, da ima ples v krvi, dokazujejo njegovi številni dosežki tako na domačih kot na tujih tleh, saj je večkratni državni in svetovni prvak v modernih plesih. Kot plesalec in koreograf pa je sodeloval z več izvajalci, le nekaj izmed teh so Severina, Željko Joksimović, Učiteljice, Rasta, Nataša Bekvalac, Sara Jo in Maya Berović.

Žiga Kukovič je znana spletna osebnost, ki deluje tudi pod imenom Kuxala. Svojo prepoznavnost je gradil z začetku na YouTubu ter nadaljeval na TikToku. Le-ta mu je omogočil še večji preskok pri njegovem ustvarjanju vsebine. Vsakodnevno nam skozi komedijo prikaže običajne trenutke v življenju ali pa nas nasmeji z zanimivi uprizorjenimi "sketchi".

Mili Šprajc je vodja digitalnih projektov z več kot 5 let izkušenj na digitalnih projektih, na katerih je sodelovala v različnih vlogah – od upravljanja družbenih omrežij do digitalnega oglaševanja. Sodelovala je pri snovanju digitalnih kampanj za večja domača in mednarodna podjetja kot so Disney in FOX Networks, New Yorker, Mercator, Ljubljana Festival in Ptujska klet. 

https://www.linkedin.com/in/miha-lavtar/

Jernej Janežič v Atlantic Grupi vodi digitalni marketing v poslovnem področju Donat. V zadnjih 12 letih je vodil razvoj digitalnih aktivnosti v različnih segmentih produktov in storitev. V startupu Kibuba je sodeloval pri projektih hitre rasti spletne prodaje, v digitalni agenciji Spletna postaja pri razvoju spletnih rešitev za mednarodne naročnike, zadnjih 5 let pa se posveča vodenju in razvoju digitalnega marketinga legendarnih pijač Cockta, Cedevita in sedaj Donat v Atlantic Grupi. Z ekipo Donata in Cockte je s projekti na področju digitalnega marketinga prejemnik nagrad Znamka leta 2018 (SOF), Velikih in Zlatih nagrad SOF, Velikih in Zlatih nagrad DIGGIT, WEBSI, Netko, CSS Design Awards in nagrad POMP. Atlantic Grupa je bila s strani SOZ-a v letih 2018 in 2019 razglašena tudi za Oglaševalca leta.

Uroš Žižek se vrsto let ukvarja z raziskavami, najprej kot medijski analitik pri Pristop Klipingu, nato kot vodja analize in nazadnje kot Vodja produkcije in kakovosti. Kot zunanji sodelavec je sodeloval pri mnogih raziskavah v Sloveniji. Je tudi predavatelj na NETFORK Akademiji ter priljubljen vodja internih delavnic za spletno poslovanje.

Roman Krušič je senior svetovalec za spletne rešitve v podjetju Spletna postaja. Svetuje strankam pri spletnih projektih in nastopu na spletu. S poslovanjem na internetu se ukvarja od leta 2001, ko je postavljal strani za tuje trge in testiral, kako povečati donosnost izključno prek spleta.

Obvlada celovit pristop od postavitve spletnih trgovin, preko spletnega oglaševanja, povečanja obiska in seveda prodaje. Za njim je preko 800 uspešno izvedenih projektov za manjša, srednja in velika podjetja. Sodeloval je pri projektih v Sloveniji in tujini.

Dela z naročniki, ki na letni ravni opravijo preko 5 milijon evrov prometa prek spleta. Sodeloval je tudi s spletno trgovino z več kot 3 milijoni aktivnih kupcev. Pomaga tudi pri izvedbi mednarodne spletne trgovine, z izjemno rastjo, ki je dobila WEBSI nagrado »najboljša Spletna trgovina 2020«

Spletna prodaja je njegova strast, redno spremlja projekte svojih naročnikov, zanimive projekte v tujini in aktualno dogajanje na tem področju. Tudi sam je bil vpleten v spletno trgovanje. Ima širok pogled na praktično vse faze njenega delovanja. Kot predavatelj je imel že preko 100 predavanj tako v Sloveniji kot tudi v tujini. 

LinkedIn profil: https://www.linkedin.com/in/romankrusic/

Grega Repovž (1972) je od leta 2006 novinar in odgovorni urednik tednika Mladina, pred tem pa je bil komentator in novinar Dela ter Sobotne priloge. Med letoma 2001 in 2011 je bil predsednik Društva novinarjev Slovenije.

Je podjetnica, predavateljica, svetovalka in avtorica. Solastnica in direktorica marketinške agencije We explain. Ima 20 let izkušenj na področjih marketinga, komuniciranja in izobraževanja. Sodelovala je pri številnih raziskovalnih in svetovalnih projektih za gospodarstvo. Je članica Evropskega združenja za menedžment in marketing EUMMAS, članica žirije za nagrade WEBSI ter članica uredniškega odbora znanstvenih revije International journal of Economic trade. Kot predavateljica pokriva področja marketinga, komuniciranja in sodobnega poslovnega okolja.

Tamara Lah Momčilović je direktorica Infinuma v Sloveniji in solastnica podjetja Infinum, digitalne agencije za razvoj inovativnih spletnih in mobilnih rešitev. Infinum danes zbira več kot 340 strokovnjakov iz področij IT-ja in deluje na 10 lokacijah v Evropi in ZDA, Tamara pa je odigrala aktivno vlogo v njegovi 16-letni rasti. Hkrati je zbrala izkušnje v upravljanju in vodenju projektov razvoja programske opreme tako za velike blagovne znamke kot tudi obetavne startupe. 

Barbara je izkušena svetovalka na področju korporativnih (javnih) zadev in strateških komunikacij z dolgoletnimi kariernimi izkušnjami, predvsem na vodilnih položajih tako v Sloveniji kot v mednarodnem okolju. Izkušnje si je pridobivala na področju prodaje, dela v državni upravi, na področju korporativnih zadev v veliki mednarodni korporaciji tako v Sloveniji kot v širši regiji, poslovodenju podjetja na področju zunanjega oglaševanja in vodenja stanovske, strokovne organizacije s področja oglaševanja. V tej funkciji je bila tudi izvršna direktorica mednarodnega oglaševalskega festivala Zlati boben, enega največjih kreativnih festivalov z nagradami za najbolj kreativne rešitve v oglaševanju v Evropi.

Danes je podjetnica s svojim butičnim svetovalnim podjetjem, Aurora Borealis, Studio za strateške komunikacije in poslovno svetovanje, kjer kot samostojna svetovalka in strateginja deluje in svetuje na področju korporativnih/javnih zadev, pri poznavanju in razumevanju zakonodajnega in poslovnega okolja, priložnosti in tveganj. Prav tako je svetovalka podjetjem pri razvoju in upravljanju strateškega komuniciranja, kriznega upravljanja in komuniciranja ter sistemov skladnosti poslovanja.

Barbara predava na strokovnih srečanjih v Sloveniji in tujini, sodeluje pri raziskovalnih projektih in objavlja članke. Deluje kot poslovna oziroma karierna mentorica v Sloveniji in tujini.

Barbara je certificirana moderatorka metode LEGO® SERIOUS PLAY®, ki jo uporablja pri svojem delu svetovalke in pri tem so ji njene karierne izkušnje v veliko pomoč.

https://www.linkedin.com/in/barbarakrajnc/

V prostem času novinar, v službi pa tudi urednik športnih vsebin za Val 202 na spletu. Ljubitelj športa od malih nog. 

Matej Praprotnik je bil vrsto let novinar in jutranji voditelj Vala 202. Leta 2010 se je udeležil študijskega programa Innovation Journalism Fellowship na Stanfordu v Kaliforniji, po vrnitvi v Slovenijo pa prevzel razvoj digitalnih storitev na Radiu Slovenija. Leta 2017 je prejel nagrado Websi - digitalec leta. Kot pomočnik direktorja Radia Slovenija načrtuje digitalno prihodnost radia, predvsem spletni radio ter podkaste.